V dveh dneh vojne več kot 200 mrtvih. Trump: vojaška operacija bi lahko trajala štiri tedne

V povračilnih napadih Irana je bilo v zahodnem Jeruzalemu ranjenih vsaj šest ljudi. Izraelske reševalne službe so sporočile, da njihove ekipe na kraju oskrbujejo poškodovane.

Po poročanju izraelskih medijev posnetki dogodka kažejo, da je raketni izstrelek, ki ga zračna obramba ni prestregla, na cesti povzročil velik krater in poškodoval avtomobil.

Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo so sporočili, da so po potrebi pripravljeni braniti svoje interese in interese svojih zaveznikov v Zalivu z "obrambnimi ukrepi" proti Iranu.

Voditelji treh držav so zapisali, da so "zgroženi nad neselektivnimi in nesorazmernimi raketnimi napadi, ki jih je Iran izvedel proti državam v regiji, vključno s tistimi, ki niso bile vključene v začetne ameriške in izraelske vojaške operacije".

"Sprejeli bomo ukrepe za zaščito naših interesov in interesov naših zaveznikov v regiji, po potrebi tudi z omogočanjem nujnih in sorazmernih obrambnih ukrepov za uničenje iranskih zmogljivosti za izstreljevanje raket in brezpilotnikov pri njihovem izvoru," so dodali.

"ZDA opravljajo delo ne le zase, temveč za ves svet", je v današnjem pogovoru za televizijo CNBC vojaško posredovanje proti Iranu komentiral ameriški predsednik Donald Trump.

Televiziji je ob tem razkril, da vse skupaj poteka hitreje kot so načrtovali in da se trenutno vse razvija "zelo pozitivno".

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je Trump dejal, da predvideva štiritedensko vojaško operacijo proti Iranu.

Po Trumpovih besedah je bilo pričakovati smrt ameriških vojakov med napadi na Iran, vendar pa je bila vojaška operacija kljub vsemu "odlična poteza". "Imamo tri žrtve, vendar pričakujemo še več, a na koncu bo to odlična poteza za svet," je Trump dejal za NBC.

Napade je sicer predsednik ZDA spremljal iz improvizirane situacijske sobe na svojem floridskem posestvu Mar a Lago. Na vprašanje, ali so ZDA v vojni z Iranom, ni želel odgovoriti oziroma je odgovoril z besedami, da je osredotočen na odpravljanje groženj.

Izrael in ZDA so nadaljevali z napadi na Iran, ta pa s povračilnimi napadi v regiji.

Doslej je bilo po navedbah iranskih medijev ubitih več kot 200 ljudi, največ, več kot 150 civilistov v napadu na dekliško šolo na jugu Irana.

Iranski protinapadi so terjali najmanj 10 smrtnih žrtev v Izraelu, tri v Združenih arabskih emiratih in eno v Kuvajtu. Več deset ljudi je bilo ranjenih.

Iranski uradniki so po uboju vrhovnega voditelja Alija Hameneja oblikovali prehodni svet, ki bo vodil državo. Po besedah predsednika ZDA je bilo v napadih ubitih 48 iranskih voditeljev. Novo vodstvo, je dejal Trump, si želi pogovorov z ZDA.

Od začetka vojne so bili v Kuvajtu ubiti trije ameriški vojaki, še pet pa je hudo ranjenih. Ameriška vojska je sporočila, da bo podatke o žrtvah objavljala s 24-urnim zamikom, saj morajo najprej obvestiti svojce.

Zračni prostor več držav je še vedno zaprt, prav tako zaradi napadov ostajajo zaprta letališča. Med tisoči potnikov, ki se ne morejo vrniti domov, je tudi okrog 200 Slovencev.

Zaradi napadov na tankerje in pristanišča na Bližnjem vzhodu se ladje preusmerjajo na daljše poti. Pričakuje se podražitev nafte, gnojil, aluminija in drugih dobrin, ki bo prizadela tudi evropske kupce.

Zaradi napadov na tankerje in pristanišča na Bližnjem vzhodu se ladje preusmerjajo na daljše poti. Podražitev nafte, gnojil, aluminija in drugih dobrin bo prizadela tudi evropske kupce. Več preberite v članku Hormuška ožina ni zaprta, a prometa skoznjo skoraj ni več. Posledice bomo občutili tudi evropski kupci

Obsežni zračni napadi ZDA in Izraela se nadaljujejo, na udaru je predvsem prestolnica Teheran. Danes jo je večkrat pretreslo silovito bombardiranje.

Izraelska vojska je sporočila, da je v zadnjih nekaj urah v Teheranu zadela na desetine ciljev, povezanih z iransko Islamsko revolucionarno gardo (IRGC) in vojsko. V napadih na Teheran je sodelovalo več kot 100 izraelskih letal.

Po poročanju iranske tiskovne agencije Tasnim je bil tarča napadov tudi sedež iranske državne radiotelevizije IRIB v Teheranu.

V videoposnetku, objavljenem na družbenih omrežjih, je voditeljica IRIB poročala o napadu ter dodala, da se oddajanje nadaljuje in da osebje ocenjuje morebitno škodo.

Iranski mediji poročajo tudi o napadu na policijsko postajo na obrobju prestolnice, pri čemer je bilo ubitih nedoločeno število ljudi, več pa jih je ujetih pod ruševinami porušene stavbe.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je po današnjem izrednem zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije, ki so se sestali preko videokonference, obsodila vojaško zaostrovanje na Bližnjem vzhodu. Poudarila je, da so razmere kritične ter tveganje širšega regionalnega spopada veliko, zato so diplomatska prizadevanja usmerjena v deeskalacijo razmer. Povedala je tudi, da nacionalna evakuacija ljudi, ki so zaradi zapore zračnega prometa ujeti v regiji, trenutno ni mogoča. Več preberite v članku na tej povezavi.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je zavrnil opozorilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj se Iran ne maščuje ter dejal, da za samoobrambo države ni omejitev.

"Nihče nam ne more reči, da nimamo pravice do obrambe. Branili se bomo, kakor bo treba, in ne vidimo nobenih omejitev pri obrambi našega ljudstva in zaščiti naših ljudi," je Aragči povedal za ABC News.

"To, kar počnejo ZDA, je dejanje agresije. To, kar počnemo mi, je dejanje samoobrambe. Med obema je velika razlika," je poudaril.

Po uboju iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja pa je Aragči za Al Džaziro dejal, da je to "povsem brez primere in huda kršitev mednarodnega prava, da voditelja druge države ubijejo tuje sile".

"Ta vojna drugi strani ne more prinesti nobenega dobrega rezultata. V tej vojni ni zmage. Svojih ciljev niso uspeli doseči in jih tudi v prihodnjih dneh ne bodo mogli doseči. Dokler bodo nadaljevali, ne bodo dosegli ničesar," je še dejal Aragči.

Kot je povedal za Al Džaziro, je bil v stiku s kolegi v regiji, ki jim je pojasnil iransko stališče. "Niso zadovoljni, nekateri so celo jezni, nekateri skušajo to razumeti. Želim si, da bi razumeli, da to, kar se dogaja v regiji, ni naša krivda in ni naša izbira. To je vojna, ki so jo vsilile ZDA in Izrael, zato če so jezni, bi morali biti jezni nanje. Ne bi smeli pritiskati na nas, naj ustavimo to vojno, temveč bi morali pritiskati na drugo stran," je poudaril iranski zunanji minister.

Aragči je poudaril, da je ameriški predsednik Trump "dejansko ukazal bombardiranje pogajalske mize".

ZDA in Izrael so namreč napadli Iran le dan po zadnjem krogu jedrskih pogajanj med Iranom in ZDA v Ženevi.

"Dogovor je bil na dosegu roke. Iz Ženeve smo odšli z razumevanjem, da bomo dogovor sklenili ob naslednjem srečanju. Tisti, ki so želeli spodkopati diplomacijo, so pri tem uspeli," je Aragči danes zapisal na omrežju X.

Predsednik Donald Trump ZDA je na družbenih omrežjih sporočil, da so Združene države potopile devet ladij iranske mornarice in v veliki meri uničile njen mornariški štab.

"Pravkar so me obvestili, da smo uničili in potopili 9 ladij iranske mornarice, nekatere med njimi so bile razmeroma velike in pomembne. Gremo še po preostale – tudi te bodo kmalu plavale na dnu morja! V ločenem napadu smo v veliki meri uničili njihov mornariški štab," je predsednik zapisal na omrežju Truth Social. "Sicer pa gre njihovi mornarici zelo dobro!"

Trump na družbenih omrežjih ni objavil fotografij ali videoposnetkov škode.

ZDA so v soboto zvečer napadle na iranske objekte za balistične rakete z bombniki B-2, je v nedeljo na omrežju X sporočilo ameriško centralno poveljstvo (Centcom).

"Sinoči so ameriški nevidni bombniki B-2, oboroženi z 900-kilogramskimi bombami (2.000 funtov), zadeli utrjene iranske objekte za balistične rakete. Nobena država ne bi smela nikoli dvomiti o odločenosti Amerike," so zapisali ob videoposnetku bombnikov.

ZDA so iste bombnike uporabile tudi lani poleti, za napade na globoko pod zemljo zakopane iranske jedrske objekte. Takrat so vzleteli iz vojaške baze v Misuriju. Od kod so bombniki poleteli tokrat, ni jasno.